Več kot sto srednješolcev in njihovih mentorjev iz Avstrije, Švice, Nemčije, Francije, Italije, Liechtensteina in Slovenije se je minuli teden mudilo v Kamniku, kjer je na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra (GSŠRM) zopet potekal Mladinski parlament Alpske konvencije (Youth Parliament to the Alpine Convention oz. krajše YPAC).
Na zasedanju mladinskega parlamenta sodelujejo dijaki srednjih šol in poteka vsako leto v enem izmed desetih mest, iz katerih prihajajo partnerske šole. Iz Slovenije na YPAC-u sodeluje Kamnik (GSŠRM) in Maribor (II. gimnazija Maribor). Dijaki razpravljajo o Alpah, okoljskih problemih tega območja in njegovem trajnostnem razvoju.
Da so mladi nepogrešljiv del demokratične udeležbe, je na odprtju mladinskega parlamenta poudarila slavnostna govornica Nataša Pirc Musar, predsednica Republike Slovenije, in izpostavila še, da krovna tema tokratnega zasedanja sovpada z letošnjim praznovanjem 100-letnice Triglavskega narodnega parka kot našega najstarejšega in največjega zavarovanega naravnega območja. »Ko gledam vsakega izmed vas tu v dvorani, vidim pogum in zagnanost. Čeprav ste mladi, vaša udeležba pomeni, da ste pripravljeni dejavno sodelovati pri oblikovanju družbe in zagotoviti, da bo regija postala boljši prostor za življenje in razvoj – za ljudi, živali, drevesa in rastline, za naše okolje. Ste prihodnji voditelji svoje generacije in arhitekti naše prihodnosti,« je zbranim mladim v avli kamniške srednje šole na srce položila Pirc Musar.
Letošnje zasedanje Mladinskega parlamenta Alpske konvencije poteka v času slovenskega dveletnega predsedovanja Alpski konvenciji. To je mednarodna zaveza k varstvu alpske regije s ciljem trajnostnega razvoja in zaščite celotnega območja. Prednostna področja slovenskega predsedovanja so kakovost življenja, okoljsko izobraževanje s poudarkom na podnebnih spremembah in biotski raznovrstnosti. »Letošnja tema Mladinskega parlamenta Alpske konvencije je tudi ena od naših treh prednostnih tem predsedovanja. Zelo se veselimo rezultatov vašega dela, da jih bomo lahko vključili v rezultate našega predsedovanja,« je poudaril predsedujoči stalnemu odboru Alpske konvencije mag. Emil Ferjančič.
Letošnja krovna tema so zavarovana območja, znotraj nje se vzpostavijo štirje komiteji, v katerih se razpravlja o bolj specifični problematiki – letos so to: biotska raznovrstnost, kakovost življenja v Alpah, klimatske spremembe in kulturna dediščina. Na podlagi različnih mnenj in izkušenj, ki so tudi posledica precej različnega življenja glede na alpsko regijo, iz katere prihajajo dijaki, ter soočenj se izoblikujejo resolucije, ki so predstavljene na generalni skupščini. Izvoljene resolucije predstavljajo zaključni dokument vsakoletnega srečanja, ki ga sodelujoči dijaki predstavijo tako lokalnim kot državnim političnim odločevalcem.
Srednješolci so na letošnjem zasedanju sprejeli osem zaključnih resolucij. Prva se nanaša na zaščito narave in lokalno zaustavitev širjenja invazivnih vrst. Druga predlaga vzpostavitev ekoloških koridorjev, ki sledijo naravnim značilnostim (gore, reke) onkraj meja države ali regije, s čimer se zaščitijo naravna življenjska okolja v celoti in ne le lokalno. Tretja predlaga ureditev zabavnih in izobraževalnih pohodnih poti, ki poleg informiranja o naravnih območjih spodbuja tudi učenje in spoštovanje pravil na teh območjih, hkrati pa tudi vzpostavitev spletne strani, ki bi nudila več informacij in povezovala naravne parke. Četrta predlaga ureditev treh območij (brez regulacije, močna regulacija, popolna regulacija) v vseh alpskih državah za nadzor in urejanje infrastrukture v celotni alpski regiji. Peta želi ustvariti sistem vstopnic za nadzor množičnega turizma. Šesta predvideva gradnjo novih domov za upokojence na zaščitenih naravnih območjih – stare zgradbe na zaščitenih območjih bi prenovili in jih spremenili v nove domove za ostarele. Sedma predlaga organizacijo trajnostno zasnovanih enotedenskih šolskih izletov na zaščitena naravna območja s ciljem osveščati otroke o podnebnih spremembah, da bi že od mladih let sprejemali bolj trajnostne odločitve. Osma predlaga blagovno znamko, ki vključuje trajnostne in tradicionalne izdelke na zaščitenih naravnih območjih in povezuje vse alpske države. Poudarek je na izdelkih lokalnih kmetov na zaščitenih območjih.
