Danes sta Kamničana Viktor Mikek iz Območnega združenja Rdečega križa v Kamniku in Irena Razboršek iz Oddelka za preskrbo s krvjo iz Zavoda za transfuzijo v Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra zainteresiranim dijakom 4. letnika predstavila pomen darovanja krvi. Iz te šole se vsako leto krvodajalskih akcij udeleži kar nekaj dijakov, kar se je videlo tudi v odličnem obisku predavanja.
»V Evropi velja načelo, da si mora vsak narod sam zagotoviti zadostno količino krvi. V Kamniku je veliko krvodajalcev, na eno akcijo jih pride 150 ali več. Povprečno kri daruje 1450 ljudi letno. Naše krvodajalske akcije so trikrat na leto, in sicer februarja, junija in oktobra. Naslednja akcija bo 20. in 21. februarja, delili bomo tudi pustne krofe,« je na naslednjo akcijo, ki bo v kamniškem kulturnem hramu, povabil Mikek. Lani sta posebno priznanja kamniškega Rdečega križa dobila Alojz Kuhar, ki je kri daroval že kar 170-krat, in njegova žena Marija, ki je kri darovala 90-krat.
V Sloveniji vsakih pet minut nekdo potrebuje kri
V Sloveniji daruje kri okoli pet odstotkov prebivalstva, kar nas uvršča v evropsko povprečje. Na leto na več kot 1.000 krvodajalskih akcijah zberemo od 42.000 do 45.000 litrov krvi, kar zadošča potrebam slovenskega zdravstva. Na vsake pet minut nekdo od nas potrebuje kri.
Darovanje krvi ne stane nič, a lahko reši življenje
Darovanje krvi je najbolj nesebično in humano dejanje, ki ga lahko posameznik naredi. Nadomestka za kri ni. Kri potrebujejo ljudje s poškodbami, bolniki po kemoterapiji. Potrebujejo jo zdravniki, ko opravljajo transplantacijo organov. Pri srčni operaciji se potrebuje kri 6 krvodajalcev, pri presaditvi jeter pa lahko že dvajsetih.
Krvodajalec je lahko vsaka zdrava oseba med 18. in 65. letom, ki tehta vsaj 50 kilogramov. Prvi pogoj je tudi dovolj visoka vrednost hemoglobina. Moški lahko darujejo na tri mesece, ženske na štiri. Na odvzem pridite spočiti, naspani in siti.
Kako poteka darovanje krvi?
Preden darujemo kri, moramo izpolniti zdravstveni vprašalnik nato sledi še pregled pri zdravniku, kjer tudi izvemo, katero krvno skupino imamo. Po darovanju morate ostati še nekaj časa na samem kraju in se okrepčati. Čim prej morate nadomestiti hrano in pijačo, ki ste jo z darovanjem izgubili.
»Z vprašalnikom in pregledom želimo preveriti, da ne škodujemo tistemu, ki kri daruje kot tudi tistemu, ki mu bo kri darovana. Zato je pomembno, da pošteno izpolnite vprašalnik, saj le tako lahko zagotovimo, da bo naše darovanje krvi varno. Po darovanju vsako odvzeto enoto krvi testiramo na najpogostejše bolezni, ki se prinašajo s krvjo. Res je pomembno, da kri darujemo samo, ko se počutimo zdrave,« je povedala Razborškova.
Kdaj krvi ne smemo darovati?
Darovanje krvi se odsvetuje ljudem z nizkim pritiskom ali pa tistim, ki so ravno preboleli težko bolezen ter razna virusna obolenja.
Skupaj s podnebnimi spremembami se širi tudi življenjsko okolje komarjev, ki prenašajo malarijo ter ostale nevarne bolezni. Malarija je postala endemična v Grčiji, tropski komarji se pojavljajo že v Italiji in ostalih evropskih državah. Zato je treba počakati z darovanjem krvi, tudi ko se vrnemo s poletnega potovanja po Italiji. Več preberite na naslednji povezavi.
Kaj se dogaja s krvjo po darovanju?
Vsako enoto krvi se vedno testira. Potem kri na Zavodu za transfuzijo ločijo na posamezne celice. Kri je sestavljena iz živih celic, zato je treba stalno pridobivati sveže enote. Na spletni strani lahko preverite, kakšne so zaloge krvi po krvnih skupinah, največje pomakanje krvi je poleti. Slovensko krvodajalstvo je na tako visokem nivoju, da krvi nikoli ne zmanjka.
