V zadnjih letih smo se pravzaprav že navadili, da si dogajanje – kulturno, literarno, glasbeno, plesno, politično – ogledujemo v spletni obliki, razen redkih izjem. Dandanes sicer več dogodkov resda že poteka v živo, a vendar nekakšna hibridna oblika ostaja. Pa vendar dogajanju v živo nič ne seže do kolen. In kakšen užitek je bilo spet sedeti v dvorani kulturnega doma v Trzinu, ki je tokrat gostila premierno predstavo odrasle gledališko-gibalne skupine Hlodi, ki ustvarja pod okriljem KUD Franc Kotar Trzin.
BARBARA KOPAČ
»Navdušenja, ki se poraja ob misli, da spet lahko stojimo na odru, da imamo spet stik z občinstvom, se preprosto ne da skriti,« pripoveduje moja tokratna sogovornica Aleksandra Kmetič, predsednica KUD Franc Kotar Trzin, ena od ustvarjalk še sveže trzinske predstave. »Same priprave so bile silno naporne, res smo garali, da smo ustvarili, kar danes lahko vidite na odru, a hkrati je bil to občutek vznemirjenja, strasti in pristnega otroškega veselja, ker smo vedeli, da se vračamo v živo.«
Smrtonosni skok
Tokratna predstava nosi naslov Salto mortale, vnovič pa je delo Nebojše Pop-Tasića, ki se je podpisal že pod dramsko stvaritev Blaznost igre. Po besedah predsednice društva so imeli igralci tokrat bolj proste roke, kar pomeni, da so se lahko poigravali s svojim likom, ga spreminjali oziroma prilagajali sebi, hkrati pa so se tako kot ekipa tudi bolj oziroma tesneje povezali. Kot režiser je omenjeno predstavo soustvarjal Sebastjan Starič, glasbo zanjo pa sta spisala avtor besedila, Nebojša Pop Tasić, in Uršula Jašovec.
Vstopimo v Mesto nesmrtnih. Smrt tu nima pristojnosti. Njena domena je izven tega okolja. Tu biva šest (ne)smrtnih grehov, ki s svojim plesom ponazarjajo neskončnost lastnega obstoja. Občinstvu se v uprizoritvi predstavi Oderuh, ki s svojim pohlepnim ravnanjem sproža negodovanje. Spoznamo Požrešneža, kogar lakota nikdar usahne – prej obratno, razvija se v vse večjo požrešnost. S svojo navzočnostjo nas počasti Prevzetnica, ki se napuha polna sami sebi hvali. Na oder stopi tudi Zvijačnež, ki vselej in povsod deluje iz zavisti. Ne pozabimo na Nečistnico, katere ravnanje ne premore kančka čistosti. Seveda je prisotna tudi Jezljivka, ki v vsak svoj gib vsadi jezo. Zavistni, prevzetni in predvsem grešni šesterici pa se kaj kmalu pridruži še sedmi, po njihovem mnenju najhujši član – Lenuh, ki pa mu vlada le in samo lenoba. »Gnoj prideluje, kdor ga potrebuje. Nizkotnosti svoji jaz rečem pogum. Za pogum pa je potreben um,« se napadov s šestih strani brani leni prišlek.