torek, 5 julija, 2022
20.5 C
Kamnik
20.5 C
Kamnik
torek, 5 julija, 2022
20.5 C
Kamnik
torek, 5 julija, 2022
20.5 C
Kamnik
torek, 5 julija, 2022
20.5 C
Kamnik
torek, 5 julija, 2022
DomovAktualnoČeprav na daljavo, je YPAC super izkušnja

Čeprav na daljavo, je YPAC super izkušnja

V Vaduzu, glavnem mestu Liechtensteina, je marca potekal mladinski parlament Alpske konvencije (krajše YPAC). Udeležili so se ga tudi dijakinje in dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik. Čeprav je srečanje tudi letos potekalo na daljavo in ne v živo, kar je kamniške dijake razžalostilo, so po koncu mladinskega parlamenta vseeno polni pozitivnih izkušenj.


Mladinskega parlamenta Alpske konvencije so se pod mentorstvom Rafaele Kožlakar, Renate Capuder Mermal, Uršule Potočnik in Gabi Dernulovec udeležili Matic Hrabar, Sara Muršak in Lea Šemen (vsi trije tretji letnik), Eva Lončar in Eva Rems (obe drugi letnik) ter Manca Kos (prvi letnik).

Trije dijaki so se YPAC-a udeležili prvič, medtem ko so trije sodelovali tretjič. Slednji pravijo, da je ekipa liechtensteinske srednje šole organizacijsko gledano opravila odlično delo in je YPAC potekal brez zapletov. »V primerjavi z lanskim letom je bila izkušnja podobna. Glavna razlika je bila v urniku, ki se je letos malo skrajšal, bilo je malenkost manj sproščenih aktivnosti med delom in ob večerih. Kljub temu je bil letošnji YPAC zabaven, kolikor je to lahko na daljavo,« je za Modre novice povedal Matic Hrabar. Enako meni tudi Sara Muršak, ki dodaja, da jih je dejstvo, da mladinski parlament tudi tokrat ni potekal v živo, nekoliko razžalostilo, a je sodelovanje v njem kljub temu super izkušnja.

Pogrešajo srečanja v živo

Dijaki so pogrešali srečanje s sovrstniki iz Avstrije, Nemčije, Švice, Francije, Italije in Liechtensteina, ki poleg kamniške in mariborske gimnazije sodelujejo na YPAC-u. »Pogovori na spletu so vedno drugačni, kot če se s človekom dejansko srečaš. Opažam več (predvsem začetne) sramežljivosti, tišine in na splošno počasnejše ter manj izčrpno delo. Poleg tega si po celem dnevu strmenja v ekran bolj utrujen. Mislim, da že vsi komaj čakamo, da se naslednje leto srečamo v živo,« pravi Matic Hrabar, medtem ko Manca Kos dodaja, da splet v primerjavi s srečanjem v živo predstavlja veliko pomanjkljivost. »Kar nekajkrat sem imela težave z računalnikom, da nisem mogla normalno slediti razpravam. Prav tako mi ni bilo všeč, da smo bili mi edina delegacija, ki se je letošnjega YPAC-a udeležila kar od doma. Tako ob sebi nisem imela nikogar, s komer bi se lahko posvetovala ali pa ga vprašala za nasvet, medtem ko so imeli ostali ob sebi prijatelje in profesorje,« pravi Manca, z njo se strinja tudi Lea Šemen. »Čeprav se še nisem udeležila YPAC-a v živo in se moje izkušnje nanašajo le na digitalna srečanja, sem vseeno čutila pomanjkanje družabnega stika. Ker smo sodelovali od doma, se kot delegacija nismo družili v živo in si izmenjavali idej, šal, kritik ali pobud. Bilo je tudi manj zabavno, saj bi se ob dogodku v živo s sovrstniki lahko družili med odmori ali aktivnostmi ter stkali močna prijateljstva. Menim, da je bilo to težje storiti preko digitalnega srečanja, saj je bil čas omejen, porabiti pa smo ga morali za kakovostno opravljeno delo.«

Zaključke razprav bodo predali predstavnikom lokalne in državne oblasti

Letošnja krovna tema, o kateri so razpravljali dijaki alpskih držav, je bila sprememba sistema kot odgovor na krize 21. stoletja (podnebne spremembe, pandemija itd.). Glede na podteme se dijaki na parlamentu porazdelijo v posamezne komiteje in v okviru teh na koncu sprejmejo zaključke, ki jih predajo tudi predstavnikom oblasti v posamezni državi in lokalni skupnosti. V prvem komiteju, kjer so razpravljali o hitrem ukrepanju in sprejemanju zakonov za hitro zaustavitev podnebnih sprememb, so predlagali izboljšanje vladnega in političnega sistema z vključevanjem mladih v državni zbor in ustanovitvijo mladinske politične organizacije, ki bi delovala kot politična stranka in bi zagovarjala predloge mladih. V drugem komiteju so razmišljali o ekološko ozaveščenem gospodarstvu; v predlogih so se najbolj osredotočili na obnovljive vire energije ter projekt, ki so ga poimenovali Green Number. »Zamislili smo si, da bi vsak izdelek imel t.i. tabelo, na kateri bi bile številke od 0 do 100, ki bi povedale, kako naravi prijazno je izdelek izdelan. Manjša kot je številka, manj je proizvodnja škodovala okolju,« razlaga Manca Kos, članica drugega komiteja. V tretjem komiteju je bilo govora o globalnem staranju prebivalstva ter naraščajočih razlikah med bogatimi in revnimi. »Pogovarjali smo se o izboljšanju družbe. Osredotočili smo se na tri večje problematike, in sicer razliko med bogatimi in revnimi, probleme z mentalnim zdravjem in reševanje le-teh ter diskriminacijo, vendar noben od naših predlogov ni bil sprejet,« razloži Eva Lončar. V četrtem komiteju, ki se je ukvarjal s temo mobilnosti, so prišli do zaključkov v obliki treh postulacij. »V njih smo se dotaknili tovornega prometa, ki se mora preseliti s cest na železnice, dostopnosti javnega prevoza, ki mora biti dostopen za vse (slepe, gluhe, ruralna območja). V zadnji postulaciji smo predstavili predloge za transportni sistem prihodnosti, ki bi poudarjal predvsem pomen železniškega prometa, kolesarjenja in hoje,« zaključuje Matic Hrabar.

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
scattered clouds
20.5 ° C
21.9 °
18.7 °
73 %
2.6kmh
40 %
tor
20 °
sre
27 °
čet
27 °
pet
24 °
sob
26 °

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano