sobota, 20 aprila, 2024
2.1 C
Kamnik
2.1 C
Kamnik
sobota, 20 aprila, 2024
2.1 C
Kamnik
sobota, 20 aprila, 2024
2.1 C
Kamnik
sobota, 20 aprila, 2024
DomovAktualnoČarobni praznik kulture v Domžalah

Čarobni praznik kulture v Domžalah

Prešernov dan Slovenci praznujemo 8. februarja, a kot je dejal slavnosti govornik na včerajšnji prireditvi Občine Domžale ob slovenskem kulturnem prazniku Matej Primožič, je kultura tista, ki je z nami prav vsak dan, a je ne opazimo vedno, saj zajema široki spekter dejavnosti; od prijaznih dejanj do plesa na veselici. Za pravljično podobo domžalskega praznovanja je poskrbela glasbeno-pripovedovalska zasedba Tri želje, ki jo sestavljajo Anja Štefan, Janez Dovč in Boštjan Gombač, ki je številno občinstvo navdušila s svojimi interpretacijami številnih pravljic.


Letošnje leto je posvečeno trem velikanom slovenske literature

Podžupan Občine Domžale se je v svojem govoru spomnil oseb, ki so svoja življenja posvetile kulturi. »Letošnje leto se bomo poleg seveda nenadkriljivega Prešerna spomnili še na Eda Ravnikarja, Ivana Tavčarja in Karla Destovnika Kajuha. Vlada Republike Slovenije je namreč na pobudo Ministrstva za kulturo leto 2023 razglasila za leto omenjenih treh velikanov. Tako bomo poudarjali izjemno jasnost in izrazno moč Kajuhove izpovedi, Tavčarjeve realistične novele, črtice, povesti in romane, v katerih je prikazoval predvsem življenje v rodni Poljanski dolini, ter izvirno prenašanje Plečnikovega izročila s strani njegovega učenca Ravnikarja.«

Letos mineva tudi 80 let od smrti Franceta Balantiča, Kamničana in mojstra sonetov. »A če je Balantiča, enega največjih mojstrov sonetov, trenutna vlada spregledala, je prejšnja namensko spregledala Kajuha, za katerega letos po domače povedano ”prinašamo notri”. Seveda se vsi strinjamo, da gre za popolnoma subjektivno oceno, koga od množice slovenskih velikanov umetnosti izpostaviti, a nehote se ob takšnih nèprimérnostih zavemo, da je človeška subjektivnost daleč od realnosti, daleč od človeškosti, ki naj bi jo kultura v svojem bistvu prinašala,« je o osebah, ki se jih spominjamo letos, še dodal Primožič, ki je od lani decembra podžupan Občine Domžale.

Pri vztrajanju pri kulturnih dejavnostih je pomemben vpliv družbe

Letošnji slavnostni govornik zagovarja stališča morale in etike najprej pri sebi, potem pa pri drugih. Zato se je lani, že pred vstopom v volilno kampanjo, odrekel pisanju kolumn za regionalni medij, saj si ni želel vplivati na ljudi preko kanala širšega dosega. A kot je sam dejal, je spoznal, da je pri tem skoraj edini, saj so številni drugi v volilnem času zlorabljali medije za lasten interes.

»A kdo sem jaz, ki bi lahko sodil o kulturi, predvsem pa o dejanjih drugih? Moški srednjih let, sicer pri krepkem zdravju in v dobri psihofizični formi, ki je doštudiral univerzitetni program s kar nekaj težavami v prvih dveh letnikih, dokler ga ni v tretjem letniku zagrabilo področje sociologije religije, iz katerega je tudi diplomiral. K dolgemu študiju je botrovala vključenost v številne ljubiteljske inštrumentalne in vokalne zasedbe, ki so predstavljale prioriteto v življenju takratnega mladeniča. Moram priznati, da je bila takrat v vseh skupinah odločilna družba, ki zelo pripomore k zvestobi skupini, posledično pa h kulturni dejavnosti. In če v karieri dobrega zborovskega, včasih tudi solističnega tenorista lahko naštejem male in večje vokalne zasedbe, s katerimi sem na turnejah spoznal dobršen del Evrope, z njimi osvojil več zlatih priznanj na državnih in mednarodnih tekmovanjih, stal na odrih najmanjših in največjih kulturnih in športnih dvoran v širši mediteranski regiji, pel z Oliverjem in drugimi glasbenimi vzorniki, pa me je v vsej petintridesetletni zgodovini angažiranosti v glasbi najbolj determinirala Godba Domžale,« je svojo pripadnost do godbe ubesedil letošnji govornik, ki je pred štirinajstimi leti že bil slavnostni govornik na prireditvi ob kulturnem prazniku, a takrat še kot predsednik najstarejšega domžalskega društva, ki bo drugo leto praznovalo že 140 let. V svojem včerajšnjem govoru se je še enkrat ozrl na bogato tradicijo domžalski godbenikov. »Ko sem v našem godbenem domu, ki je unikaten po starosti, strukturi in vsebini, se kdaj pa kdaj zalotim, kako zasanjano zrem v neznano zgodovino ustanoviteljev godbe, ki so bili tako korajžni, da so leta 1929 zastavili vse društveno in zasebno imetje za stavbo, ki krasi center Domžal in v katerem se tako dobro počuti tudi Slamnikarski muzej. Takrat nikomur, še najmanj pa meni, ne pomagajo ne visokoleteči nazivi, niti ne funkcije in niti ne 193 centimetrov telesne višine. Enak občutek je, ko zaigra 60-članski orkester naše godbe. Samo hkratna majhnost in izenačenost vsakega izmed nas lahko ustvarja zgodbo in rezultate. Vsi smo del celote, pa naj se to sliši še tako zlajnano«. In prav tako enotnost si želi v domžalski politiki, saj si na koncu vsi, tako prebivalci kot tudi politiki, želijo ustvarjati mirno, predvsem pa zdravo življenje v občini Domžale. »V naš prostor sodi kultura. Kultura spoštovanja, kultura komunikacije, kultura razumevanja in kultura sobivanja,« je svoj govor zaključil Primožič.

Pravljice s poučnim sporočilom

V nadaljevanju so oder zavzeli Anja Štefan, Janez Dovč in Boštjan Gombač, člani uglašenega glasbeno-pripovedovalskega tria, ki skupaj ustvarjajo že dobrih deset let. Občinstvo so navdušili in zabavali s predstavo Tri želje. Ob glasbeni spremljavi, ki sta jo s pomočjo različnih instrumentov ustvarila Dovč in Gombač, je Anja Štefan obiskovalce popeljala na popotovanje po pravljicah različnih dežel. V novi preobleki so tako zaživele zgodbe, kot so Kralj Matjaž, O bogati in revni sestri ter številne druge. Vsem pravljicam je skupno, da skrivajo pomembna življenjska spoznanja, ob katerih se zamislimo odrasli in ob katerih se učijo otroci.

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
scattered clouds
2.1 ° C
4.5 °
0.9 °
88 %
1kmh
40 %
sob
12 °
ned
12 °
pon
9 °
tor
5 °
sre
7 °

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano

DomovAktualnoČarobni praznik kulture v Domžalah

Čarobni praznik kulture v Domžalah

Prešernov dan Slovenci praznujemo 8. februarja, a kot je dejal slavnosti govornik na včerajšnji prireditvi Občine Domžale ob slovenskem kulturnem prazniku Matej Primožič, je kultura tista, ki je z nami prav vsak dan, a je ne opazimo vedno, saj zajema široki spekter dejavnosti; od prijaznih dejanj do plesa na veselici. Za pravljično podobo domžalskega praznovanja je poskrbela glasbeno-pripovedovalska zasedba Tri želje, ki jo sestavljajo Anja Štefan, Janez Dovč in Boštjan Gombač, ki je številno občinstvo navdušila s svojimi interpretacijami številnih pravljic.


Letošnje leto je posvečeno trem velikanom slovenske literature

Podžupan Občine Domžale se je v svojem govoru spomnil oseb, ki so svoja življenja posvetile kulturi. »Letošnje leto se bomo poleg seveda nenadkriljivega Prešerna spomnili še na Eda Ravnikarja, Ivana Tavčarja in Karla Destovnika Kajuha. Vlada Republike Slovenije je namreč na pobudo Ministrstva za kulturo leto 2023 razglasila za leto omenjenih treh velikanov. Tako bomo poudarjali izjemno jasnost in izrazno moč Kajuhove izpovedi, Tavčarjeve realistične novele, črtice, povesti in romane, v katerih je prikazoval predvsem življenje v rodni Poljanski dolini, ter izvirno prenašanje Plečnikovega izročila s strani njegovega učenca Ravnikarja.«

Letos mineva tudi 80 let od smrti Franceta Balantiča, Kamničana in mojstra sonetov. »A če je Balantiča, enega največjih mojstrov sonetov, trenutna vlada spregledala, je prejšnja namensko spregledala Kajuha, za katerega letos po domače povedano ”prinašamo notri”. Seveda se vsi strinjamo, da gre za popolnoma subjektivno oceno, koga od množice slovenskih velikanov umetnosti izpostaviti, a nehote se ob takšnih nèprimérnostih zavemo, da je človeška subjektivnost daleč od realnosti, daleč od človeškosti, ki naj bi jo kultura v svojem bistvu prinašala,« je o osebah, ki se jih spominjamo letos, še dodal Primožič, ki je od lani decembra podžupan Občine Domžale.

Pri vztrajanju pri kulturnih dejavnostih je pomemben vpliv družbe

Letošnji slavnostni govornik zagovarja stališča morale in etike najprej pri sebi, potem pa pri drugih. Zato se je lani, že pred vstopom v volilno kampanjo, odrekel pisanju kolumn za regionalni medij, saj si ni želel vplivati na ljudi preko kanala širšega dosega. A kot je sam dejal, je spoznal, da je pri tem skoraj edini, saj so številni drugi v volilnem času zlorabljali medije za lasten interes.

»A kdo sem jaz, ki bi lahko sodil o kulturi, predvsem pa o dejanjih drugih? Moški srednjih let, sicer pri krepkem zdravju in v dobri psihofizični formi, ki je doštudiral univerzitetni program s kar nekaj težavami v prvih dveh letnikih, dokler ga ni v tretjem letniku zagrabilo področje sociologije religije, iz katerega je tudi diplomiral. K dolgemu študiju je botrovala vključenost v številne ljubiteljske inštrumentalne in vokalne zasedbe, ki so predstavljale prioriteto v življenju takratnega mladeniča. Moram priznati, da je bila takrat v vseh skupinah odločilna družba, ki zelo pripomore k zvestobi skupini, posledično pa h kulturni dejavnosti. In če v karieri dobrega zborovskega, včasih tudi solističnega tenorista lahko naštejem male in večje vokalne zasedbe, s katerimi sem na turnejah spoznal dobršen del Evrope, z njimi osvojil več zlatih priznanj na državnih in mednarodnih tekmovanjih, stal na odrih najmanjših in največjih kulturnih in športnih dvoran v širši mediteranski regiji, pel z Oliverjem in drugimi glasbenimi vzorniki, pa me je v vsej petintridesetletni zgodovini angažiranosti v glasbi najbolj determinirala Godba Domžale,« je svojo pripadnost do godbe ubesedil letošnji govornik, ki je pred štirinajstimi leti že bil slavnostni govornik na prireditvi ob kulturnem prazniku, a takrat še kot predsednik najstarejšega domžalskega društva, ki bo drugo leto praznovalo že 140 let. V svojem včerajšnjem govoru se je še enkrat ozrl na bogato tradicijo domžalski godbenikov. »Ko sem v našem godbenem domu, ki je unikaten po starosti, strukturi in vsebini, se kdaj pa kdaj zalotim, kako zasanjano zrem v neznano zgodovino ustanoviteljev godbe, ki so bili tako korajžni, da so leta 1929 zastavili vse društveno in zasebno imetje za stavbo, ki krasi center Domžal in v katerem se tako dobro počuti tudi Slamnikarski muzej. Takrat nikomur, še najmanj pa meni, ne pomagajo ne visokoleteči nazivi, niti ne funkcije in niti ne 193 centimetrov telesne višine. Enak občutek je, ko zaigra 60-članski orkester naše godbe. Samo hkratna majhnost in izenačenost vsakega izmed nas lahko ustvarja zgodbo in rezultate. Vsi smo del celote, pa naj se to sliši še tako zlajnano«. In prav tako enotnost si želi v domžalski politiki, saj si na koncu vsi, tako prebivalci kot tudi politiki, želijo ustvarjati mirno, predvsem pa zdravo življenje v občini Domžale. »V naš prostor sodi kultura. Kultura spoštovanja, kultura komunikacije, kultura razumevanja in kultura sobivanja,« je svoj govor zaključil Primožič.

Pravljice s poučnim sporočilom

V nadaljevanju so oder zavzeli Anja Štefan, Janez Dovč in Boštjan Gombač, člani uglašenega glasbeno-pripovedovalskega tria, ki skupaj ustvarjajo že dobrih deset let. Občinstvo so navdušili in zabavali s predstavo Tri želje. Ob glasbeni spremljavi, ki sta jo s pomočjo različnih instrumentov ustvarila Dovč in Gombač, je Anja Štefan obiskovalce popeljala na popotovanje po pravljicah različnih dežel. V novi preobleki so tako zaživele zgodbe, kot so Kralj Matjaž, O bogati in revni sestri ter številne druge. Vsem pravljicam je skupno, da skrivajo pomembna življenjska spoznanja, ob katerih se zamislimo odrasli in ob katerih se učijo otroci.

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
scattered clouds
2.1 ° C
4.5 °
0.9 °
88 %
1kmh
40 %
sob
12 °
ned
12 °
pon
9 °
tor
5 °
sre
7 °

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano