V ponedeljek je v prostorih mengeškega Društva Aia potekala okrogla miza z naslovom Izzivi žensk in mladih v zeleni politiki. Med pogovorom, ki ga je povezovala Tea Vuga, so se ženske dotaknile tem, kot so politični dialog, trajnost, feminizem in ukrepanje na lokalni ravni.
Gostje so bile: Monika Pekošak, poslanka v Državnem zboru, kjer med drugim zastopa tudi interese naših krajev, Mateja Feltrin Novljan, profesorica slovenščine in strokovnjakinja za javno nastopanje, Tina Štrukelj, nova mengeška podžupanja in ambasadorka Evropskega podnebnega pakta in Ema Otavnik, soustanoviteljica Mladih za podnebno pravičnost, ki je trenutno zaposlena pri Ekologih brez meja.
»Ženske so dobile volilno pravico po drugi svetovni vojni. Global Gender Gap index vsaj enkrat na leto naredi pregled enakosti med spoloma. Pri političnem opolnomočenju je v Sloveniji zelo velika razlika med moškim in ženskami. Smo na 79. mestu med 146. državami,« je problematiko pomankanja žensk v slovenski politiki predstavila moderatorka večera.
»Politika je služba, ki traja 24 ur na dan in za žensko, še posebej za mati, je to težavno. Tudi zato, ker zaradi njenega dela lahko trpijo otroci. Želim si, da bi politike bolj spoštovali, saj se mi ne zdi pošteno, da nekdo sedi na kavču in se pritožuje nad vsem in nad vsemi. Moramo se naučiti spoštovati drug drugega in sodelovati,« je povedala Novljanova, katere oče je bil znan politik. Poudarila je, da o politiki rada govori, vanjo pa zaradi svojih izkušenj, ki jih je dobila kot hči politika ne bi vstopila. Pravi, da bodo ženske v politiki enakopravne, ko se bomo ukvarjali s tem, kaj počnejo, ne pa z njihovimi oblekami.
Poslanka Pekošakova pa je ob tem povedala: »Prihajam iz Kozjanskega, ker je bilo okolje precej patriarhalno, zato sem se od nekdaj upirala. Več let sem bila finančna direktorica različnih podjetij. Na vodilnih položajih ni bilo veliko žensk. Po koronskem obdobju sem se odločila za vstop v politiko, saj nisem želela samo ležati na kavču, želela sem spremeniti stvari. Od te države sem že veliko dobila, rada živim tu, zato se mi zdi sedaj čas, da dam nekaj nazaj. Vstopa v politiko mi ni žal, rada se odločam o pomembnih stvareh. O enakopravnosti v politiki bomo lahko govorili, ko bomo organizirali okroglo mizo na temo moških v politiki”.
»Pri ženskah je še vedno pomembna njihova starost, obleke in stil. Pri moških nobeden ne opazi, kako so oblečeni. Če ženska ostro razpravlja, je označena kot groba, medtem ko se moške ima za pogumne. Ženske se tudi hitro označi za možače,« je še povedala državna poslanka, ki se sej udeležuje večinoma v hlačah, saj se tako čuti bolj enakopravna. Trenutno je v 90-članskem slovenskem parlamentu 35 žensk.
Neenakopravnost žensk je občutila tudi Ema Otavnik, ki je kot predstavnica gibanja Mladi za podnebno pravičnost hodila na sestanke z odločevalci na ministrstvih. »Na teh sestanku me nihče ni resnično poslušal. Mojega sogovornika, magistra ekonomije so gledali čisto drugače. Čutilo se je, da me poslušajo samo zato, ker me morajo, da bodo lahko rekli, da so nas povabili na sestanek. Po koncu te pa potrepljajo po rami in rečejo, da je vse lepo, ampak da se te ideje ne splačajo, saj je važen samo dobiček,« je povedala soustanoviteljica Mladih za podnebno pravičnost. V nadaljevanju je razložila tudi več o nastanku tega gibanja, ki je zraslo iz študentskega društva Iskra. Sama je postala aktivistka, ko je prebrala podnebno poročilo IPCC in bila šokirana nad slabim stanjem našega sveta.
Zelena politika se začne na lokalni ravni
»Zelo cenim dejavnosti mladih, ki se aktivirajo. Pomembno je, da se zavedamo, da smo del narave in da je ne smemo samo izkoriščati. Pri zeleni politiki mi je najbolj všeč zeleni dogovor, ki daje v ospredje skrb za naravo, in zavedanje, da niso važna samo finančna poročila, ampak tudi vpliv na okolje. To politiko so tako morali začeti upoštevati podjetja in politiki na vseh ravneh oblasti, od državne do lokalne,« je povedala Štrukljeva. Pojasnila je tudi svojo odločitev, zakaj je postala ambasadorka podnebnega pakta: »Želela sem biti ambasadorka v lokalnem okolju in ta iniciativa mi je to omogočila. Tu si želim izpeljati številne zelene projekte in upam, da mi bo nova funkcija to omogočila. Na lokalni ravni so vse problematike od prometa do odpadkov zelo vidne. Na voljo je veliko evropskih sredstev, ki jih moramo izkoristiti,« je zaključila in napovedala, da se bo v Mengšu odprla projektna pisarna za lažje črpanje evropskih sredstev.
Sogovornice so se strinjale, da je čas, da izstopimo iz območja udobja in se začenjamo zavedati, da se stanje okolja okoli nas slikovito slabša. Pomembno je, da vsak začne pri sebi. A opažajo, da se spreminja mišljenje ljudi in da so vsaj nekateri pripravljalni spremeniti svoj življenjski slog.
Javni dogodek je potekal v okviru projekta Tokovi prihodnosti (Iz spominov neokrnjenih rek z mladimi ustvarjamo prihodnost skupnih tokov), ki se financira iz sredstev programa LAS.
