Tako učenci na Osnovni šoli Marije Vere v Kamniku sprašujejo specialno pedagoginjo Katarino Kesič Dimic. Lord je kuža in v dobrih treh letih, odkar je dvakrat na teden prisoten v šoli in obišče otroke tako pri urah v razredu kot pri individualnih obravnavah, so se nanj dodobra navadili in ga vzljubili. Šestletnega gladkodlakega prinašalca spremlja vodnik Matjaž Reisner, tudi učitelj na tej šoli, ki to delo opravlja kot prostovoljec. Lord in Matjaž sta terapevtski par in njuna prisotnost v šoli ima številne pozitivne učinke.
Matjaž ni načrtoval, da bo Lord postal terapevtski pes. Šele ko sta začela hoditi v pasjo šolo, je ugotovil, da je ta pasma zelo primerna za terapevtsko delo. Katarina je že pred tem poznala in tudi iskala različne možnosti, da bi na dupliško šolo redno prihajal kuža, ki bi bil prisoten pri njenem delu z otroki. Toda tega ni našla, kajti društva, ki so imela terapevtske pare, so takrat na šolah organizirala zgolj občasne in informativne obiske. Tako je pristopila do Matjaža in zgodba z Lordom, terapevtskim psom, se je začela. A še preden je igrivi rjavi kuža začel z “delom” v šoli, je moral tudi sam v šolo. »Kuža mora imeti narejeno pasjo šolo poslušnosti, izpit A oz. B-BH, potem pa poteka še izobraževanje v društvu Tačke pomagačke. To je prostovoljno društvo, ki opravlja terapevtsko delo s pomočjo psov in organizira izobraževanje terapevtskih psov ter vodnikov. Pes in vodnik sta najprej pripravniški par in v okviru tega morata opraviti 25 ur v različnih ustanovah, od vrtcev in šol do bolnišnic in domov za starejše ter varstveno-delovnih centrov. Pripravništvo traja eno leto, saj pes ne sme imeti več kot dve terapevtski uri na teden. Zadnja ura je izpitna,« razloži Matjaž in pove, da je Lord že od vsega začetka zelo ubogljiv kuža, ki se hitro prilagodi vsem situacijam. »Ko sva prvič prišla na pripravništvo v rehabilitacijski inštitut Soča me je malce skrbelo, kajti Lord je navajen tekati po gozdu. Ampak je zaznal novo okolje in takoj začutil, kako se mora obnašati,« se spominja Matjaž in pojasni, da za psa terapevta ni toliko pomembna pasma, kajti v Tačkah pomagačkah imajo od čivav do bernskih ovčarjev. Bolj je pomembno, kako primeren je kuža karakterno, zaradi česar mora še pred začetkom izobraževanja opraviti testiranje o primernosti za terapevtsko delo.
Pozitivna spodbuda za narejene domače naloge
Lord je v osnovni šoli Marije Vere prisoten dvakrat na teden. Včasih pride k pouku v razred, včasih je prisoten pri individualnih obravnavah učencev, ki potrebujejo dodatne spodbude in metode pri učenju. »Lord gre z mano in Matjažem, ko greva po otroka v razred. Včasih se z učiteljico dogovorimo že vnaprej, včasih pa kar spontano potem z Lordom ostanemo v razredu. Namen teh ur je predvsem, da otroke naučimo, kako pristopimo do psa, skrbimo zanj, ga krtačimo, kako se pobira pasje kakce, pogovarjamo se o klopih in pasjih (in tudi človeških) boleznih, spregovorimo o psih, ki pomagajo ljudem, in o njihovem šolanju, ob tem se pogovarjamo tudi o osebah s posebnimi potrebami (pes kot vodnik slepega). Pogovori niso načrtovani, temveč spontani, kajti takrat se zgodijo najlepše stvari,« razlaga Katarina, medtem ko Matjaž dodaja, da Lord otrokom tudi pogleda naloge, jih nagradi z žigom, pri mlajših pogleda, če so barvice ošiljene ipd., ter tako učencem predstavlja pozitivno spodbudo. »Najboljši pa je v odkrivanju malice v torbah, za to je pravi specialist,« se smejita.
Če se otroci v razredu ob obisku Lorda spoznajo z osnovnim znanjem in rokovanjem o psih, je na individualnih urah, ki jih vodi Katarina, namen motivirati otroke za branje in druga področja, v katerih so šibkejši, prav tako pa preko spoznavanja kužka razvijati druge veščine (senzibilizacija, vztrajnost, empatija) in preko dotikov (božanje, česanje, sprehodi, igra z žogo) terapevtsko vplivati na počutje ter čustveni razvoj učencev. »Včasih to sploh ni nič drugačna ura, kot bi potekala sicer, le da je poleg še Lord, ki dodatno motivira ali razbremeni otroka. Včasih pa imamo zelo usmerjeno uro s pripomočki, ki se navezujejo na psa in s pomočjo katerih otrok dela na svojih primanjkljajih, npr. pri branju ali računanju. Tako je ura bolj razgibana in zanimiva,« pravi Katarina, ki je že pred tem delala z otroki tako gibalno kot interaktivno, Lord pa je postal živ pripomoček, ob katerem je otroku delo lažje in bolj zanimivo.
Učenec je postal navdušen bralec
Tako Katarina kot Matjaž sta vesela napredka otrok in njihovega veselja do dela ter ostalih pozitivnih učinkov, čeprav ti pravzaprav niso merljivi. Katarina izpostavlja dva primera, kjer je Lord odigral ključno vlogo. »Imeli smo otroka s selektivnim mutizmom. Že v vrtcu je imel težave s komunikacijo. S starši smo imeli veliko stikov, saj jih je skrbelo, kako bo ob vstopu v šolo. Sama sem s tem otrokom hitro navezala stik, tudi na temo o živalih. Zato smo starše povabili, da bi bil ob otroku Lord. A otrok se je še posebej bal moških, zato jih je skrbelo, kako bo s prisotnostjo Matjaža. Bilo je spomladi, ko so bili otroci s podaljšanim bivanjem zunaj. Matjažu, ki niti ni vedel, da gre za otroka s selektivnim mutizmom, sem dejala, naj gre z njim in Lordom na sprehod okrog šole. Ko sta se vrnila, sem vprašala, če sta se kaj pogovarjala, in Matjaž je odvrnil, da vso pot. Otrok je v Lordovi prisotnosti govoril brez težav,« pove Katarina in doda, da so zaradi dobrih izkušenj z Lordom starši še sami otroku kupili psa, ki mu je dodatno pomagal pri odpravi njegovega strahu pred govorjenjem. V drugem primeru Katarina opiše učenca z velikim odporom do branja, ki je nato Lordu glasno bral tudi po 45 minut. »Seveda zagovarjam zgolj 10-minutno glasno branje, ampak otrok je kar nadaljeval, jaz sem s svojimi metodami vmes branje korigirala, in danes je kljub še nekaterim težavam navdušen bralec,« pravi Katarina.
V letošnjem letu Katarina in Matjaž z Lordom izvajata še dodatno uro za drugošolce, ki še niso usmerjeni kot otroci s posebnimi potrebami, vendar kljub temu potrebujejo dodatne spodbude in usmeritve pri branju. »V okviru društva Tačke pomagačke je poseben program Beremo s Tačkami, narejen po ameriški licenci. Lord je letos pridobil še ta certifikat,« razloži Matjaž in pove, da bi moral program potekati tudi v kamniški knjižnici, a je zaradi ukrepov za zajezitev covida-19 prestavljen na kasnejši čas.
Ena redkih v Sloveniji, ki redno in kontinuirano delata s terapevtskim psom
V tem trenutku sta Matjaž in Katarina ena redkih v Sloveniji, ki že dlje časa redno in kontinuirano izvajata šolske ure s terapevtskim psom. Ko Lord pride v šolo, je prisoten tudi na Matjaževih urah. Že samo njegova prisotnost v razredu ustvari drugačno vzdušje. »Otroci so ponavadi bolj umirjeni. Ko je Lord prvič prišel, sem jim razložil, da imajo psi čutila veliko bolj razvita in tudi bolje slišijo, moti jih hrup, in večina učencev to tudi upošteva, tako da so ure z njim v razredu drugačne. Samo leži, a odigra svojo vlogo,« trdi Matjaž, ki rad dela z otroki, zato mu je prostovoljno terapevtsko delo v veliko veselje. Z Lordom enkrat mesečno obiskuje tudi mengeški vrtec in dom počitka v Mengšu, kjer je poudarek na druženju in sprehodih z Lordom.
Lord je vesel, ko gre v šolo, kjer se počuti zelo domače. »Takoj ko primem Lordov nahrbtnik, ki ga imam samo za v šolo, začne skakati. Že ve, kam greva,« pravi Matjaž. Tudi otroci na dupliški šoli so Lorda vzeli za svojega. »Otroci sprašujejo, če bo na današnji uri tudi Lord. Ne vprašajo, ali bom jaz ali Matjaž, glavno, da je Lord,« se smeje Katarina in zaključi, da se na urah dogajajo čudovite stvari, za katere včasih niti ni racionalnega pojasnila. Vez med otroki in psom je, čeprav nevidna, izredno močna in intuitivna.
