S sobotnim koncertom so pevci moškega pevskega zbora PSPD Lira obeležili 140- letnico svojega društva. V več kot dvournem programu so člani najstarejšega slovenskega pevskega zbora zapeli številne slovenske in tuje pesmi, nekatere tudi z gosti. Liraši pa so v večeru, polnem glasbe in spominov delili s poslušalci ganljive zgodbe številnih vaj in koncertov. Kajti biti član Lire je čast.
»Nekaj vznesenega je v zraku, ko se ljudje zberejo. Ne le, da bi ob pesmi preživeli vesele ure, temveč da želijo to veselje deliti tudi z drugimi. To je bilo zagotovo glavno voditeljev ustanoviteljev prvega slovenskega pevskega društva Lira davnega leta 1882 in temu idealu ostajamo zvesti tudi danes, ko praznujemo jubilej, s katerim se ne more pohvaliti nobeno drugo slovensko pevsko društvo. S pesmijo vas želimo razvesiti in kulturno obogatiti,« je uvodne besede spregovoril Matic Romšak, ki je, kljub temu da je pel, skupaj z Barbaro Božič bil tudi povezovalec večera. Lirine dogodke je povezovala že njegova mati.
Pevski zbor Lira ima pomembno vlogo pri ohranjanju slovenske kulturne dediščine
»Vzbudite, branite, vnemate naš narod, to so besede pesnika Simona Gregoriča, ki jih je kmalu po ustanoviti namenil našemu zboru. 140 let se že trudimo, da ohranjamo kulturno dediščino narodne pesmi, umetne pesmi in tudi pesmi drugih narodov. Naši zborovski predniki so ohranjali slovensko narodno pesem, v časih, ko je bilo vse, kar je bilo slovenskega preganjano. Za največji dosežek si štejem, da smo stali in obstali. Želim si, da bi bilo društvo bolj prepoznavno v slovenskem prostoru. V prihodnosti si želimo več turnej in več mladih pevcev. Letos smo pridobili status društva v javnem interesu, kar pomeni, da lahko vsak svojo dohodnino nameni Liri,« je prihodnje cilje društva razodel Marjan Plemeniti, predsednik Lire.
»Malo je pevskih zborov, ki se lahko pohvalijo s tako bogato tradicijo, kot jo imate vi. Leta 1882 so pevci Liro ustanovili z namenom, da bi spodbujali razvoj slovenske kulture. Po letu 1920 je vodenje zbora prevzel Ciril Vremšak, za njim pa leta 1962 njegov sin Samo Vremšak, ki je s svojim delom zbor potisnil povsem v vrh zborovskega petja v Sloveniji. Nasledil ga je Marjan Ribič. V svoji bogati zgodovini ste prijeli ogromno priznanj. Z ljubeznijo do čarobnega sveta glasbe ste spisali čudovito popotnico za svoje zanamce in kažete veliko mero spoštovanje do dela preteklih generacij,« se je Lirašem za njihovo delo zahvalil kamniški župan Matej Slapar, ki je pevcem tudi podelil posebno zahvalo Občine Kamnik za dolgoletno ustvarjanje.
Liraši imajo veliko glasbenih prijateljev doma in v tujini
Na koncertu so nastopili številni gostje, ki so pričarali lep, obletnico primeren večer. Tako so na oder stopili še člani Ansambla rogistov HoRoRn, ki ga sestavljajo najboljši študentje roga ljubljanske Akademije za glasbo. Številne obiskovalce je razveselil tudi nastop Slovenskega okteta, ki že vse od ustanovitve leta 1951 velja za najbolj reprezentativni slovenski moški vokalni komorni ansambel. Pri zadnjih pesmih je Liraše spremljala Mestna godba Kamnik. V več kot dvournem nastopu smo tako slišal ljudske (Zrejlo je žito) in umetne pesmi (In American Trilogy). Nekaj pesmi je priredil dirigent Misson, ki je med drugim svoj pečat dal tudi pesmi Lirašem, ki jo je napisal Simon Gregorčič in pesmi Pomladna (besedilo: Gregor Mali). Navdih so pevci našli tudi v skladbah Jacoba Gallusa. Za konec so zapeli še Zdravljico v priredbi Stanka Premrla in vsem znano, že ponarodelo Veselo v Kamnik. Obiskovalcem so zapeli tudi pesem v valižanščini (Y Darlun), ki so jo priredili za svoj nastop na tujih odrih.
V 140. letih se je nabralo veliko zgodb in doživetjih
Večer pa ni bil samo glasbeni. Člani zbora so z zgodbami in anekdotami večeru dodali humorno noto in ob tem se je orosilo marsikatero oko. Kajti član Lire je biti, kot je povedala povezovalka večera, čast, hkrati pa tudi odgovornost. Vaje in nastopi zahtevajo namreč veliko časa in predanosti.
Pred 20 leti so Liraši prvič zapeli ob jaslicah na Svetem Primožu. Takrat tam še ni bilo razsvetljave in elektrike, to zimo je bilo veliko snega. Agregat sta tako v cerkev prinesla dva pevca. Ta večer je bil res čaroben, naslednji dan pa je agregat šel v dolino na sankah. Pevske jaslice so posebno doživetje in bodo duh božiča pričarale tudi letos.
Več kot 50 let prepevanja v Liri letos praznuje Franc Poljanšek, ki ob jubileju dobil častno Gallusovo značko. Ob sprejemu priznanja je poslušalce popeljal v zgodovino, predstavil je razburljivo zgodovino menjavanja prostorov za vajo. Nekoč je zbor domoval v narodni čitalnici. Kasneje jim je svoje prostore odstopila družina Vremšak, ki je zelo povezana s pevskim zborom. Danes pa imajo svojo pevsko sobo v Domu kulture Kamnik. Poljanška med drugimi Kamničani poznajo kot ustanovitelja Folklorne skupne Kamniška Bistrica. Liraši so se s sliko zahvali tudi Viliju Klemenčiču, ki se je več let vozil trikrat na tedne iz Izole v Kamnik na vaje in na številne nastope.
Član Lire je bil tudi vodja JSKD Kamnik Tone Ftičar. »Vsaj toliko kot mi narekuje službena dolžnost, mi prisotnost današnjemu trenutku narekuje tudi moj čustveni odnosi. Pred več kot 40. leti sem bil v Liri kot basist, nato sem moral skupino po nastopu nove službene funkcije zapustiti. Danes skupaj z Borisom Selkom iz sveta OI JSKD Kamnik, Liri podeljujeva priznanje ob 140. letnici ustanove in delovanja,« je povedal Ftičar.
Dušo pevskega zbora že 22 let pooseblja dirigent dr. Andrej Misson, ki je ob tem povedal: »S prijatelji Liraši se že dvaindvajset let družimo in pojemo v pevski sobi in na raznih odrih doma in po svetu. Smo povsod tam, kjer je pesem sopotnica dogodkov. Verjamem, da smo sebi in poslušalcem odprli vrata skrivnostnega sveta glasbene umetnosti. Mnogi obrazi, glasovi in dogodki so se mi zasidrali v spomin, a ne smemo pozabiti, da je za vsem tem tudi veliko dela«. Dirigent je avtor številnih priredb. S svojo izjemno energijo in talentom ohranja zbor mladosten.
